|
Avtor: Peter Zupanc
|
|
ponedeljek, 23 september 2019 |
POZDRAV JESENI 2019
Tudi letos smo planinci PD Mislinja sodelovali na prireditvi Pozdrav jeseni pri Foltanu, ki je bila v nedeljo, 22.09.2019.
Že dopoldan smo priÄakali planince iz SredišÄa ob Dravi. Zapeljali smo se na domaÄijo, kjer živi naš župan, Bojan Borovnik.Tam so nas postregli z aperitivom, kavico, Äajem in pecivom.
Ogledali smo si košute in srnjake v obori, ki so se le poÄasi približali, saj niso bili navajeni na takšno število obÄudovalcev.
Poslovili smo se od prijaznih domaÄinov in se zapeljali do cerkvice. Od tu smo se peš napotili do Špika, od koder je lep razgled na Velenje in Šoštanj ter planine v daljavi.
Z vrha Špika smo se spustili do koÄe na Kozjaku, kjer smo se okrepÄali. ÄŒas je hitro mineval in smo morali zapustiti koÄo, saj smo morali do 13. ure priti na Foltanovo domaÄijo, kjer se je zaÄela prireditev Pozdrav jeseni 2019. Na prireditvi smo imeli stojnico tudi planinci PD Mislinja.
Letošnja tema prireditve so bile jedi iz koruze. Naša Älanica Danica Borovnik je pripravila pico iz koruzne polente z veÄ vrstami nadevov. Vsi, ki so poskusili pico, so rekli, da je bila dobra.
Na prireditvi so domaÄi pridelovalci pokazali svoje najveÄje in najlepše pridelke. Lahko smo opazovali ogromne buÄe, paradižnike, pese, repe, korenÄke, zelje in še mnogo drugega. Nekateri pa so se izkazali z aranžmaji iz pridelkov.
Vreme je prirediteljem postreglo, saj je bilo sonÄno in ne premrzlo, in tako se je še ena prireditev Pozdrav jeseni uspešno konÄala, tudi z udeležbo PD Mislinja.
Oglejte si fotografije z opisi.
|
|
|
Avtor: Peter Zupanc
|
|
ponedeljek, 16 september 2019 |
IZLET NA GOLICO (KORALPE – GROSER SPEIKKOGEL, 2140 m)
Ker je bilo za torek, 03.09.2019 napovedano slabo vreme, smo izlet na Golico prestavili na nasledni torek, ko nam je bilo vreme bolj naklonjeno. Zapeljali smo se skozi Lavamünd (Labot) in Wolsberg do prelaza Weinebene, kjer smo izstopili. Pred pohodom smo se v koÄi Weinebenehaus okrepÄali s kavico.
Do meje med avstrijsko Štajersko in avstrijsko Koroško smo hodili nekaj Äasa po gozdni cesti, nekaj Äasa pa po pašnikih. Od meje pa smo se povzpeli ob pašni ograji in po dobre pol ure hoje prispeli na vrh Hühnerstütza (1989 m). Z vrha se nam je odprl lep razgled na Golico.
Okoliški vrhovi pa so bili skriti v oblakih.
Na vrhu smo si privošÄili krajši poÄitek za okrepÄitev. Do vrha Golice smo hodili po ozki stezi, ob kateri je bilo polno brusnic in tudi borovnic, tako da smo se lahko tudi posladkali.
Po treh urah hoje smo prispeli na vrh, kjer smo se zadrževali le kratek Äas, saj je pihal mrzel veter.
Naredili smo skupinsko fotografijo in se spustili do koÄe Koralpenhaus, ki pa je bila zaprta. Tako da smo si lakoto in žejo potešili kar iz nahrbtnikov.
Od koÄe smo se sprva po asfaltni cesti, pozneje pa po smuÄišÄu spustili do smuÄarskega centra Koralpe, kjer nas je Äakal minibus, ki nas je sreÄno pripeljal do doma.
Preživeli smo prijeten dan poln lepih doživetij.
Vodnik: Peter Zupanc
Soorganizator: Silva Sonjak
Oglejte si fotografije z opisi.
|
|
|
PRAZNIK BUČ V SREDIŠČU OB DRAVI |
|
Avtor: Peter Zupanc
|
|
ponedeljek, 09 september 2019 |
Praznik buÄ v SredišÄu ob Dravi
V soboto, 7. septembra, je v SredišÄu ob Dravi je potekala že 17. tradicionalna prireditev Praznik buÄ - dan odprtih vrat Oljarne SredišÄe ob Dravi. TuristiÄno društvo iz pobratene obÄine SredišÄe ob Dravi je naše društvo povabilo, da se prireditve tudi aktivno udeležimo, in sicer v pripravi oz. tekmovanju v kuhanju buÄnega golaža.
Prireditev se je priÄela s kulturnim programom središke godbe na pihala in mažoretkami iz NedelišÄa, nato pa so se na odru zvrstili številni govorniki in bogat kulturni program. Hkrati je potekalo tekmovanje v kuhanju buÄnega golaža. V živo je na prizorišÄu svoje specialitete pripravljal Masterchef Slovenije 2016, Darko Klemen. V oljarni je potekal ogled proizvodnje štajersko-prekmurskega buÄnega olja. V velikem šotoru so se predstavila razliÄna društva, potekala je predstavitev starih obrti, bogata pokušina jedi z buÄnim oljem, buÄnimi semeni in moderna kuhinja s pridihom tradicije. Z animacijo je bilo poskrbljeno tudi za otroke. Obiskal jih je RibiÄ Pepe. Zbrane pa je zabaval narodno zabavni ansambel Ekart.
Na tekmovanju v kuhanju buÄnega golaža je sodelovalo 14 ekip. Ker smo bili na tekmovanju prviÄ, smo se na samo tekmovanje odpravili predvsem z dobro voljo in da spoznamo, na kakšen naÄin samo tekmovanje poteka. Stroga pet-Älanska komisija nas je spremljala od prižiga ognja pod kotliÄkom do ocenitve konÄnega izdelka. Ekipa pod vodstvom Marjana in kuharskih sodelavk, dveh Silv in ene Danice, se je dobro ujela. Z nestrpnostjo smo priÄakovali razglasitev rezultatov. Na tekmovanju razglasijo prvih pet ekip, ostale ekipe pa so osvojile šesto mesto. Kljub temu da smo bili na tekmovanju prviÄ, smo se zavihteli na odliÄno Äetrto mesto. Zmagali pa so tekmovalci iz našega turistiÄnega društva, ki so se tekmovanja udeležili že desetiÄ. Za uspeh jim iskreno Äestitamo.
Dobra volja, prijetna družba in predvsem krepitev prijateljstva s predstavniki društev iz pobratene obÄine SredišÄe ob Dravi se je na prireditvi Äutila na vsakem koraku. Na koncu smo jih povabili v Mislinjo, kjer Älanom športnega društva in turistiÄnega društva iz SredišÄa ob Dravi pripravljamo že skoraj tradicionalni pohod, nato pa se skupaj udeležimo prireditve Pozdrav jeseni na Foltanovi kmetiji.
Zapisal Ivan Arko
Fotografije: Bojan Šinko
Oglejte si fotografije z opisi.
|
|
|
Avtor: Peter Zupanc
|
|
ponedeljek, 09 september 2019 |
31.8.2019 Vrbanove špice
Tale zanimiv in tehniÄno zahteven pohod se je zaÄel v zgodnjih noÄnih urah na postajališÄu v Mislinji. Zbralo se nas je sedem pohodnikov in ob pol šestih smo prispeli v dolino Kot (950 m), kjer se je še v temi zaÄela naša pot, imenovana po Lojzetu Rekarju.
Do svita smo že prehodili še z gozdom obrašÄen del, v novo jutro pa zakoraÄili v strmejši klanec. Prvi postanek smo imeli ob studencu in ga izkoristili za razgledovanje po prehojeni poti iz doline Kota in naprej do vrhov, ki so se odpirali pred nami. Preizkusili pa smo tudi osvežilno gorsko vodo.
GrušÄasto kamnita pot se je tudi v nadaljevanju kar strmo vzpenjala, zasluženo malico pa smo si privošÄili pri velikem balvanu, poimenovanem Debeli kamen. Nadaljevali smo do razpotja, kjer se levo pot odcepi proti StaniÄevemu domu, mi pa smo krenili desno proti Vrbanovim Špicam. Ustrezno opremljeni (Äelade, rokavice, pospravljene palice) smo zakoraÄili v ferato, kjer so se izmenjavale jeklenice, skobe in klini. Strma poboÄja smo premagovali kleno in zanesljivo, saj je pot zahtevala popolno koncentracijo. Po premaganih grebenih smo najprej dosegli vrh Spodnje Vrbanove Špice (2299 m), sledil je kratek sestop ter nadaljevanje razgibane poti proti Visoki Vrbanovi špici.
Zanimivi prehodi, grebeni, spusti ter vzponi, pa obe okni ter PlesišÄe (široka travnata polica) so nam komajda dopušÄali uživati v preÄudovitih razgledih na pogorje Rjavine, Cmira in Špic ter dalje na ostale Julijske vršace. Vse to pa nam je bilo v polni meri omogoÄeno, ko smo premagali zadnji, dokaj strm greben, in po dobrih petih urah hoje usvojili Visoko Vrbanovo Špico (2405 m). Sledil je krst dveh prvo-pristopnikov po vseh protokolih ter obvezno evidentiranje našega uspeha.
Nezahteven in relativno kratek spust nas je pripeljal do StaniÄeve koÄe, kjer smo imeli daljši postanek. Meglice, ki so zjutraj zakrivale nekatere vrhove, so se razkrojile in odprl se nam je pogled tudi na najvišji Triglav.
Za povratek smo izbrali pot proti dolini Vrat po neoznaÄeni poti pod Cmirom. Pot je relativno dobro uhojena in oznaÄena z možici in nam ni predstavljala veÄjih težav. Po malo zahtevnejšem vmesnem prehodu smo prišli na melišÄe, kjer smo preizkusili drsalne vešÄine. Razen nekaj kamenÄkov v Äevljih smo s preizkušnjo odliÄno opravili. Zadnji del poti smo preÄili še skozi gozd in na koncu dosegli cilj v dolini Vrat. Za spust iz StaniÄeve koÄe v Vrata smo potrebovali dve uri in pol.
OdliÄen izlet v odliÄni družbi! Hvala skrbnima vodnikoma Danilu in Jocu za izvrstno naÄrtovano ter vodeno pot!
Vodnika:
Danilo Kette in Jože Zaveršnik
Zapis pripravila: Anka Tretjak
Oglejte si fotografije z opisi.
|
|
|
Avtor: Peter Zupanc
|
|
ponedeljek, 26 avgust 2019 |
Pohod na Mangart dne 10.8.2019
V toplem poletnem jutru, zelo zgodaj zjutraj, smo se zbrali na postajališÄu v Mislinji, kjer se je zaÄela naša pot. Krenili smo na Gorenjsko in ob rahlem svitanju prispeli na Mangartsko sedlo, ki je bilo izhodišÄe našega pohoda. Dobro razpoloženi smo se na nadmorski višini 2122 m hitro aklimatizirali in si ogledovali cilj, našo Äetrto najvišjo goro Mangart.
Z vso potrebno opremo, energijo ter v velikem priÄakovanju smo se po markirani poti odpravili proti bližnjemu grebenu, kjer smo sledili oznakam ter se spustili do bivaka Nogara na višini 1850 m. Sledila je priprava in namešÄanje opreme (Äelada, plezalni pas, samovarovalni komplet, rokavice), par minut zatem pa se je zaÄelo zares. Mangartska ferata nas je priÄakovala, mi pa smo preizkusili svojo moÄ, plezalne vešÄine ter pogum. Celotno ferato smo se navezovali na jeklenice, upoštevali pravila, koncentracija pa je bila usmerjena v vsak korak posebej. Najbolj adrenalinski del ferate je izpostavljena stena, kjer smo se premikali po kovinskih skobah, trdno oprijeti ter varovani na jeklenico. Tu smo doživeli najintenzivnejše trenutke napetosti, povišanega utripa ter vznesenosti ob neskonÄni svobodi in neomejenem prostoru.
Uspešno smo preplezali in preÄili vse predele ferate ter se prikljuÄili nazaj na Slovensko pot. Tudi tukaj so nas spremljale jeklenice in klini, je pa ta del poti bil vseeno lažji, ter manj zahteven kot predtem prehojena pot. Razgibana pot skozi grape, previse in grebene nas je pripeljala do vrha 2697 m visokega Mangarta. Za prehojeno pot smo porabili približno štiri ure in pol. Razgled iz Mangarta je bil naravnost oÄarljiv, vreme pa nam je bilo še posebej naklonjeno. Nebo, skoraj brez oblaÄka, prijetne temperature, ter obÄudovanje mogoÄnih Julijcev so nas na vrhu zadržali kar nekaj Äasa.
Sestopili smo po Italijanski poti, kjer si sledijo veÄinoma grušÄaste steze ter nekaj prehodov. Ta del poti velja za lažji pristop na Mangart, kar je dokazovalo veliko število pohodnikov, ki smo jih sreÄevali. Na splošno je Mangart kar obljudena gora. Za spust smo porabili slabe tri ure. Zelo zadovoljni in z odliÄnimi vtisi smo se v poznem popoldnevu vrnili domov.
Da je vse potekalo brez vsakršnih zapletov, pa gre velika zahvala vodniku Jocu!
Vodnik: Jože Zaveršnik
PomoÄnica vodnika: Anka Tretjak
Zapis pripravila: Anka Tretjak
Oglejte si fotografije z opisi.
|
|
|
Avtor: Peter Zupanc
|
|
torek, 20 avgust 2019 |
PLANINARJENJE PO PLANINAH IN VRHOVIH V OKOLICI SARAJEVA
V letošnjem planu aktivnosti našega društva smo si zadali tudi veÄdnevno planinarjenje po planinah in vrhovih v okolici Sarajeva. Planinski prijatelji našega vodnika Staneta iz planinskega društva Energoinvest in PSD Zlatni Ljiljan iz Sarajeva, so ga povabili oz. predlagali, da nam priskoÄijo na pomoÄ pri izvedbi programa. Tako sta Stane in Peter pripravila program pohodov, planinski prijatelji iz BiH pa so priskoÄili na pomoÄ z nasveti okoli nastanitve in pri vodenju na posameznih turah.
Med 10. in 17. avgustom je tako krenilo na odkrivanje planin in lepot narave tega dela Bosne in Hercegovine 39 planincev. Prve štiri dni je bila naša baza v planinskem domu Vrela, blizu vasi Tušila, pod vznožjem VisoÄice. Lepo urejena koÄa in prijazna gostitelja Dado in Amra sta že na zaÄetku poskrbela za dobro voljo med udeleženci. Polni elana smo se drugi dan povzpeli na 2067 m visoko planino Bjelašnica, kjer so na 14. Olimpijskih igrah v Sarajevu leta 1984 potekale moške alpske discipline. Po sestopu smo se zapeljali še do Igmana in si ogledali na Malem Polju olimpijske skakalnice in na Velikem Polju olimpijske tekaške steze. Žal so objekti in naprave v zelo klavrnem stanju.
Tretji dan je bil naš cilj VisoÄica. Planinska vodnika Braco in Husein ter prijatelja Zlata in Branko so nas vodili po brezpotjih te planine. Zanimiva planina s številnimi vrhovi, dolinami in pašniki. Tako smo videli veÄ Äred ovac in konjev. Povzpeli smo se na drugi najvišji vrh VisoÄice Vito (2060 m), Spijonik (1920 m), Äedelaš (1930 m) in Parić (1941 m). Ogledali smo si tudiËstaro pokopališÄe s steÄki. Vodnik Braco, ki je med drugim živ leksikon, nam je predstavil te nenavadne nagrobne spomeniken in zgodovino tega podroÄja Bosne.
ÄŒetrti dan so nas prijatelji – planinski vodiÄi, popeljali na najvišji vrh TrebeviÄa, Sofa (1627 m). V Äasu olimpijade so se na podroÄju TrebeviÄa odvijala tekmovanja v bobu in sankanju. Naš rojak iz Zasavja je malo pod vrhom postavil dom, poimenovan po našem prvem dobitniku zimske olimpijske medalje, Juretu Franku. Sam pohod nam je popestril Braco z razliÄnimi informacijami o dogodkih iz zgodovine na tem prostoru.
Peti dan sta nam Braco in Branko predstavila Sarajevo. Ogledali smo si vrelo Bosne, centralne predele mesta Sarajevo, ter še nekatere pomembne kulturne in zgodovinske objekte. Ogled pa smo zakljuÄili na BašÄaršiji na obvezni porciji Äevapov, baklave, pite-bureka,. Manjkali niso niti manjši nakupi. Kljub dežju smo se polni novih informacij napotili na našo drugo lokacijo, v hotel Damis na Palah, kjer je za naše ugodje in razvajanje poskrbela vodja hotela AnÄ‘ela.
Šesti dan smo osvojili najvišji vrh Jahorine - Ogorjelico (1916 m). Kljub bolj kislemu vremenu smo se do sitega najedli slastnih borovnic. Na smuÄišÄih Jahorine so se lete 1984 odvijale ženske olimpijske alpske discipline. Med vraÄanjem v hotel smo obiskali še smuÄarski center Ravna planina. Z gondolo smo se povzpeli na vrh smuÄišÄa in si ogledali lepo urejeno jezero za kopanje in doloÄene vodne športe.
Sedmi dan je bil namenjen pohodu na Romanijo z najvišjim vrhom Lupoglav (1652 m). Ta zgodovinsko znana planina nas je res oÄarala. Spotoma na vrh DjevojaÄke stijene smo se po zavarovani poti povzpeli še na Novakovo peÄino na 1525 m. Ob vznožjih planine Jahorina in Romanija se zbirajo vode, ki potem teÄejo skozi Sarajevo. Ta reka se imenuje Miljacka.
Kljub natrpanemu urniku pohodov, nam je Äas ob prijetnem vzdušju in spoznavanju novih planinskih prijateljev hitro minil. Ob veÄerih smo se celo zavrteli ob glasbi, za katero je poskrbel Milan.
ÄŒeprav je bila skupina zelo mešana, najmlajša udeleženka je imela 17 let, najstarejši udeleženec pa 69, smo se zelo dobro ujeli. Redko se zgodi, da se vsi udeleženci 100 % udeležijo vseh pohodov. Prav tako nam je v popolnosti uspelo izpeljati zaÄrtan program brez poškodb in v veliko zadovoljstvo vseh udeležencev tako s samim programom, kot tudi z namestitvijo in hrano. Opogumljeni z uspehom bomo tudi naslednje leto v enakem terminu pripravili potepanje po gorah sosednjih držav.
Še enkrat najlepša hvala Stanetu in Petru za vložen trud in pripravo tako zanimivega programa in brezhibno realizacijo aktivnega planinskega dopusta.
Zapisal: Ivan Arko
Oglejte si fotografije z opisi.
|
|
|
Avtor: Peter Zupanc
|
|
torek, 20 avgust 2019 |
IZLET NA SNEŽNIK
V torek, 06.08.2019, smo se zapeljali do vasice Mašun, kjer smo izstopili in se odpravili proti Snežniku. Pot je speljana po gozdni poti, ki se veÄinoma zlagoma dviguje. Po dobrih deh urah hoje smo zapustili gozd. Pot je postala vedno bolj razgledna, tako da smo lahko uživali v razgledih po okolici.
Med ruševjem smo se povzpeli na Mali Snežnik, od koder smo že zagledali ZavetišÄe na Snežniku. Od Malega Snežnika smo se ob in po širokem grebenu povzpeli do vrha Snežnika.
V zavetišÄu smo si privošÄili daljši poÄitek. OkrepÄali smo se z dobro joto in odžejali z mrzlo pijaÄo.
Po poÄitku smo se še povzpeli par metrov nad zavetišÄe, kjer smo naredili skupinsko fotografijo.
Do avtobusa smo se vraÄali po drugi poti, saj nas je avtobus Äakal pri Domu na SvišÄakih.
Najprej smo se spušÄali med ruševjem. Po slabi uri pa smo prišli v gozd in se po gozdni poti spustili do SvišÄakov, kjer smo se vkrcali v avtobus, s katerim smo se s postankom na Trojanah sreÄni in veseli prispeli domov.
Vodnika: Peter Zupanc
Viktor Kralj
Organizatorka: Silva Sonjak
Oglejte si fotografije z opisi.
|
|
|
Avtor: Peter Zupanc
|
|
torek, 20 avgust 2019 |
VARNO V GORE 2019
Kot že vrsto let smo tudi letos planinska društva iz Šaleške doline in PD Mislinja družno organizirali akcijo Varno v gore . Akcija je bila vkljuÄena tudi v akcijo PZS Slovenija planinari.
Letošnjo akcijo je koordiniralo PD Mislinja. OdloÄili smo se, da bomo akcijo izpeljali na obmoÄju Karavank, in to na obmoÄju StoržiÄa in okoliških hribov.
Da bi bilo druženje zanimivo za Äim veÄji krog planincev, smo se odloÄili, da bomo organizirali štiri ture razliÄnih težavnosti.
Udeleženci najlažje ture so se zapeljali do KoÄe na Gozdu, se povzpeli do Velike Poljane in planine Javornik, od koder so se spustili do Doma na Lovrencu.
Druga skupina planincev se je prav tako pripeljala do KoÄe na Gozdu, od koder so se povzpeli na Kriško goro, od pa naprej na Tolsti vrh. Iz Tolstega vrha so se spustili nazaj do koÄe. Od koÄe so se zapeljali do Bašlja, ki je bil izhodišÄe za vzpon do Doma na Lovrencu.
Planinci, ki so se odloÄili za najzahtevnejši smeri, so se zapeljali do parkirišÄa v GrahovÄah.
Od tu so po dobri uri prispeli do Doma pod StoržiÄem, ki pa na žalost ni bil odprt.
Pri domu so se razdelili v dve skupini. Ena skupina je vrh StoržiÄa dosegla po poti skozi Žrelo, druga skupina pa Äez Škarjev rob.
Obe skupini planincev sta sestopali po vzhodnem grebenu do Doma na KališÄu in po krajšem postanku naprej do Doma na Lovrencu.
Pri Domu na Lovrencu smo pripravili zakljuÄek akcije. Tu je bilo poskrbljeno za dobro hrano in pijaÄo. Planinci pa so se lahko zavrteli tudi ob zvokih glasbe.
Kar prehitro je minil dan in morali smo se posloviti. Vsi smo se po gozdni cesti spustili do avtobusov, s katerimi smo sreÄno prispeli domov.
Akcija se je konÄala brez poškodb in na veselje vseh udeležencev. K uspehu so prispevali vsi vodniki društev in tudi sami udeleženci.
Napisal: Peter Zupanc
Fotografije. Jože Hribar
Janko Ogriz
Peter Zupanc
Oglejte si fotografije z opisi.
|
|
|
Avtor: Peter Zupanc
|
|
petek, 19 julij 2019 |
Planinci iz pobratenega PD »Å½eželj« iz Kragujevca na obisku pri nas
Med 11.07. in 14.07.2019 smo gostili planince iz pobratenega PD Žeželj iz Kragujevca. To je bil že deveti prihod planincev iz Srbije na planinarjenje in spoznavanje Slovenije. Prvi je bil leta 2011, ko podpisali sveÄano listino o prijateljstvu in sodelovanju.
V letošnjem letu smo jim pripravili program in planinske ture na “našem terenu”. Kljub neugodni vremenski napovedi nam je uspelo izpeljati zaÄrtan program, saj so vsi pohodi potekali v suhem vremenu.
V Äetrtek, 11.07., smo jih sprejeli v Mislinji in jim pripravili topel obrok v pizzeriji Vagon. Nato smo se odpravili do Naravskih ledin, od koder smo se povzpeli na Uršljo goro ter sestopili preko Kozarnice do Poštarskega doma, kjer so prenoÄili. V petek,12.07., smo se zapeljali do izhodišÄa vrh šteng, od koder je ena skupina krenila na vrh Pece in se nato podala na pot do planinsko-turistiÄne kmetije Kumer v Koprivni. Eno skupino pa je Joc s kombijem zapeljal do zadnjega parkirišÄa, od koder so krenili do koÄe na Peci in nazaj in se nato z avtobusom zapeljali do kmetije Kumer, kjer so prenoÄili. V soboto, 13.07., smo se zapeljali do izhodišÄa na Spodnjem Slemenu in se odpravili na pohod na Olševo. Sestopili smo mimo PotoÄke zijalke in zakljuÄili s pohodom v Podolševi na kmetiji Rogar. Nato smo se z avtobusom zapeljali v Slovenj Gradec, kjer smo jim predstavili staro mestno jedro in se proti veÄeru odpravili na Poštarski dom, kjer smo jim pripravili družabno sreÄanje, ki ga je popestril Erik s svojo »frajtonarico«.
Za zakljuÄek smo jim v nedeljo, 14.07., pripravili sreÄanje s planinci iz našega društva v športnem objektu nad novim centrom za zdravje in šport v Mislinji. Predstavili smo jim center, ki so si ga z zanimanjem ogledali. Nato pa je sledil uradni del, kjer je goste iz Srbije prišel pozdravit podžupan obÄine Mislinja g. Jaka Šilak. Vodja skupine, ki nas je obiskala pa se je zahvalil za dobro pripravljen program in gostoljubje, ki so ga bili deležni vse dni njihovega bivanja pri nas. Ob tem je vodnikom, ki so jih spremljali vse dni, izroÄil simboliÄna darila.
Kot dobri gostitelji smo jim pripravili bolj slovenske jedi, da so spoznali tudi ta del naše domovine. Tokrat smo jim pripravili povojena rebra in krompirjevo solato. Naše Älanice pa so pripravile okusno pecivo. Ob zvokih glasbe, ki jo je vrtel Šperta, so se udeleženci tudi zavrteli ob taktih polke. Ni pa šlo tudi brez kola in Äas slovesa se je neusmiljeno bližal.
Med poslavljanjem smo si obljubili, da se v naslednjem letu ponovno sreÄamo. Pri tem pa se je marsikomu zarosilo oko, saj smo v teh letih spletli mnoga iskrena prijateljstva.
Zapisal Ivan Arko
Fotografije: Jože Hribar in
Peter Zupanc
Oglejte si fotografije z opisi.
|
|
|
Avtor: Peter Zupanc
|
|
sreda, 17 julij 2019 |
SPREHOD PO SVARUNOVI POTI
V torek, 02.07.2019, smo se zapeljali do Škofljice. Izstopili smo pri osnovni šoli in se podali do Ruskovega kozolca, kjer je priÄetek krožne pohodniške poti.
Pot je speljana skozi kraje, ki jih je opisal, ko je služboval v Želimljah.
Prvi pohod,ki ga je TuristiÄno društvo organizralo 25. junija 1996, je postal tradicionalen.
Celotna pot je dolga 23 kilometrov. Mi smo prehodili del poti od Škofljice do Želimlj.
Pot nas je vodila po delno gozdnih cestah, delno pa tudi po asfaltu. Ko smo hodili po gozdu smo tu in tam pogledali, Äe nas morda iz gozda opazuje medveka, ki je pred dnevi prestrašila domaÄine.
Med potjo smo spoznali griÄevnato, kraško pokrajino, dolino ZemljišÄice in Ljubljansko barje.
Na Vrhu nad Želimljami smo naredili daljši postanek, da smo si nabrali novih moÄi.
Ker je bila pot z Vrha speljana predvsem po asfaltu in ker je sonce moÄno pripekalo, smo poklicali šoferja, da nam je prišel naproti.
Ko se je pripeljal, smo se vkrcali na kombi in se s postankom na Trojanah sreÄno pripeljali domov.
Vodnik: Peter Zupanc
Soorganizator: Silva Sonjak
Oglejte si fotografije z opisi.
|
|
|
Preko elektronske pošte Vam bodo posredovana aktualna vabila na pohode in izlete...